Študija v reviji BMJ povezuje zdravila GLP-1 za sladkorno bolezen z večjim tveganjem za nebrazgotinsko izpadanje las

Prevedeno iz angleškega izvirnika, ki ostaja referenčna različica. Preberite v angleščini

Emulacija ciljnega preskušanja v reviji The BMJ, ki je uporabila zdravstvene zapise University of Pennsylvania, je primerjala odrasle s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so začeli jemati agonist receptorja GLP-1, s tistimi, ki so začeli jemati zaviralec SGLT-2 ali DPP-4. Uporaba zdravil GLP-1 je bila povezana z večjim tveganjem za alopecijo (razmerje ogroženosti 1,37 v primerjavi z zaviralci SGLT-2 in 1,68 v primerjavi z zaviralci DPP-4), presežek pa se je nanašal na nebrazgotinsko izpadanje las. Absolutne pogostnosti so bile majhne, v prvi primerjavi 6,91 v primerjavi s 5,04 primera na 1.000 oseb-let, študija pa je opazovalna, zato ne more pokazati, da zdravila povzročajo izpadanje las.